Hum, „najmanjše mesto na svetu“, in Aleja glagoljašev

Hum se ima za najmanjše mesto na svetu in ko stojite znotraj njegovega obzidja, mu težko oporekate. Ima le nekaj ulic, trg, dve cerkvi, ložo in peščico kamnitih hiš, vse to obdano z obročem obzidja na vrhu griča v zeleni notranjosti Istre, blizu Buzeta. Stalne prebivalce lahko preštejete v desetinah, ne v stotinah. Pa vendar je Hum od nekdaj mesto, ne vas, z lastnim obzidjem, lastnimi vrati in lastnim županom, in ta status jemlje zelo resno.

Zakaj je Hum mesto?

Hum je zrasel kot utrjeno naselje v srednjem veku in ohranil ustanove mesta: obzidje, vrata, ložo za javne posle in župnijsko cerkev. Po enem izročilu so Hum zgradili iz kamnov, ki so ostali, ko so velikani zgradili mesta v dolini Mirne, zato je ostal tako majhen. Legenda je ljubka, resnična zgodba pa je v notranji Istri dobro znana: utrjena skupnost na griču, ki je ostala majhna in ji nikoli ni bilo treba zrasti čez svoje obzidje.

Neki običaj kaže, kako resno Hum jemlje svoje meščansko življenje. Prebivalci vsako leto izvolijo župana, glasove pa po tradiciji beležijo z zarezami v leseno palico, imenovano rovaš. Volitvam sledi slavje in to ostaja eden najbolj značilnih krajevnih običajev v Istri.

Kaj videti v Humu

V mesto vstopite skozi mestna vrata, katerih težka, z bakrom obložena krila nosijo okrasne medaljone s koledarskimi motivi in kljuke v obliki volovskih rogov. Znotraj je mesto tako strnjeno, da ga v pol ure vidite v celoti; užitek je v tem, da upočasnite korak.

• Župnijska cerkev. Cerkev Marijinega vnebovzetja je iz začetka devetnajstega stoletja. Njen precej starejši zvonik je imel tudi obrambno vlogo.
• Cerkev svetega Hieronima. Majhna romanska cerkev ob pokopališču, znana po srednjeveških stenskih poslikavah in napisih v glagolici.
• Loža. Ob glavni ulici, kjer so nekoč opravljali javne posle mesta.
• Obzidje in razgled. Z robov mesta se odpre pogled na gozdnate griče in dolino spodaj.

Kaj je biska?

Biska je tradicionalno istrsko žganje, aromatizirano z belo omelo in zelišči, in Hum je kraj, ki je z njo najtesneje povezan. Navadno jo postrežejo v majhnem kozarčku pred obrokom ali po njem, z blago grenkobo in zeliščno aromo. Ponudili vam jo bodo v mestu in okoliških vaseh, pogosto skupaj z drugimi domačimi žganji.

Hum je od nekdaj mesto, ne vas, z lastnim obzidjem, lastnimi vrati in lastnim županom.

Aleja glagoljašev: od Roča do Huma

Cesta, ki vodi iz majhnega obzidanega Roča do Huma, je znana kot Aleja glagoljašev (Aleja glagoljaša). Ob njej stoji enajst kamnitih spomenikov, posvečenih glagolici, najstarejši slovanski pisavi, in ljudem, ki so jo stoletja uporabljali in ohranjali v Istri in na Hrvaškem. Spomenike je ustvaril kipar Želimir Janeš konec sedemdesetih in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, postavljeni pa so ob cesti med mestoma, sredi odprte pokrajine.

Vsak spomenik ima svojo temo. Med njimi so Steber čakavskega sabora na začetku poti, kamnita Miza Cirila in Metoda, posvečena bratoma, povezanima z nastankom slovanske pisave, in Sedež Klementa Ohridskega, enega njunih učencev. Drugi spominjajo na Istrski razvod, pomemben srednjeveški dokument, zapisan v glagolici, in na hrvaške protestante šestnajstega stoletja. Zadnji spomenik so mestna vrata Huma.

Aleja je dolga približno sedem kilometrov in jo lahko prevozite z avtomobilom, s kolesom ali prehodite peš. Najbolje jo boste doživeli peš ali s kolesom, s postankom pri vsakem spomeniku in z mirno pokrajino med njimi.

Kako načrtovati obisk

• Kako priti. Hum leži na severu notranje Istre, blizu Buzeta in Roča. Najpreprosteje je z avtomobilom; javni prevoz je na tem območju skromen.
• Parkiranje. Avto pustite zunaj obzidja. Po mestu se gibljete izključno peš.
• Čas. Za sam Hum zadošča ura. Za Alejo glagoljašev in obisk Roča dodajte nekaj ur.
• Letni čas. Pomlad in jesen sta idealni. Jeseni obisk povežite s sezono tartufov okoli Buzeta.
• Hrana. Hum je majhen, zato vnaprej preverite, ali so gostilne odprte, zlasti zunaj sezone.

Povežite ga z

Hum se zlahka umesti v dan po notranji Istri. Roč z lastnim obzidjem in glagoljaško dediščino je naravno izhodišče. Buzet na griču je središče dežele tartufov. Južneje freske v Beramu pri Pazinu s slovitim Mrtvaškim plesom nadaljujejo zgodbo srednjeveške umetnosti v notranjosti; preberite Beram in Mrtvaški ples. Med potjo bodite pozorni na razglede na zelene griče, ki so med najlepšimi na polotoku.

Hum ni kraj, ki ga samo odkljukate. Je kraj, kjer razumete, kako je notranja Istra od nekdaj živela: na griču, za obzidjem, s svojimi pravili in svojim spominom. Ko se spušča večer, postojte pri vratih in tišina okoli mesta vam bo povedala vse drugo.