Ozkotirna proga, ki je nekoč povezovala Trst in Poreč, je danes makadamska pot skozi predore, čez viadukte in mimo mestec na gričih. Kako jo prevoziti.
Nekaj desetletij na začetku dvajsetega stoletja je mali parni vlak vijugal od Trsta do Poreča, se vzpenjal okoli gričev, prečkal doline po kamnitih viaduktih in se ustavljal v vaseh, ki jih dotlej ni povezovalo nič hitrejšega od voza. Progo so poimenovali Parenzana, po italijanskem imenu za Poreč, Parenzo. Dolgo ni obratovala, a njena trasa je ostala in je danes ena najlepših kolesarskih poti v tem delu Evrope.
Kratka zgodovina proge
Ozkotirna železnica je bila odprta leta 1902, ko je bila Istra del Avstro-Ogrske. Prevažala je potnike, vino, oljčno olje, sol in drugo blago med vasmi v notranjosti in pristanišči. Proga nikoli ni bila donosna, po prvi svetovni vojni pa je pod italijansko upravo rasla konkurenca cestnega prometa. Zaprli so jo leta 1935, tire pa kmalu zatem odstranili.
Ostalo je železniško telo: useki, nasipi, predori, mostovi in postajna poslopja, ki si jih je počasi vzel gozd. V zadnjih desetletjih so traso obnovili kot kolesarsko in pešpot skozi tri države, Italijo, Slovenijo in Hrvaško, pod imenom Parenzana, pot zdravja in prijateljstva. Hrvaški odsek, najdaljši, poteka skozi severno Istro od slovenske meje proti Poreču.
Kakšna je pot za kolesarjenje?
Ker je bila zgrajena za parne vlake, ima Parenzana blage naklone: brez nenadnih vzponov, le dolgi, enakomerni odseki navzgor ali navzdol. Na Hrvaškem je podlaga večinoma utrjen makadam, ob mestih ponekod asfalt. Ni pot za cestno kolo, a vsak, ki se dobro počuti na treking, gravel ali gorskem kolesu, bo v njej užival.
Pravi značaj vožnje pa dajejo gradbeni posegi. Pot vodi skozi v skalo vklesane predore, prečka viadukte visoko nad dolinami in se v dolgih, širokih zavojih vije po pobočjih. Nekateri predori so tako dolgi in temni, da potrebujete luč. V gozdnatih odsekih je sence obilo, razgledi pa se nenadoma odprejo nad dolino Mirne in proti mestecem na gričih.
Najlepši odseki v hrvaški Istri
Od Buj do Grožnjana
Iz okolice Buj se pot položno vzpenja skozi vinograde in gozdove proti Grožnjanu, mestu umetnikov na vrhu griča. Stara postaja leži pod mestom; vredno je narediti kratek ovinek do obzidja na kavo in razgled. Več v našem vodniku po Grožnjanu.
Od Grožnjana do Livad in Motovuna
To je odsek, ki si ga večina kolesarjev zapomni. Proga se počasi spušča skozi predore in čez viadukte proti dolini Mirne in vasi Livade, srcu dežele tartufov, kjer majhen muzej pripoveduje zgodbo o železnici. Pred vami se nad dolino na griču dviga Motovun. Pot sama poteka pod mestom, zato vas do starega obzidja čaka strm vzpon po cesti ali pa si namesto tega spodaj privoščite zasluženo kavo.
Od Motovuna do Vižinade in Poreča
Južno od Mirne pot prečka položnejšo planoto osrednje in zahodne Istre, skozi polja, hrastove gozdove in vasice okoli Vižinade, preden se spusti proti obali pri Poreču. To je mirnejši, bolj odprt odsek, kot nalašč za konec vožnje s kopanjem v morju.
Parenzana, zgrajena za parne vlake, se vzpenja počasi in spušča položno, zato je pot skoraj za vsakogar.
Kako načrtovati vožnjo
Ni treba prevoziti celotne poti. Veliko kolesarjev za en dan izbere en odsek, pogosto tistega od Grožnjana navzdol do Livad in Motovuna, in si uredi prevoz nazaj na izhodišče. Bolje pripravljeni kolesarji celoten hrvaški odsek prevozijo v enem ali dveh dneh in prenočijo v enem od mestec na gričih. V regiji delujejo izposojevalnice koles in prevozniki; poleti je najbolje rezervirati vnaprej.
Na odseku čez Grožnjan in Livade je vožnja s severa proti jugu večinoma lažja, ker gre navzdol, a pri železniškem naklonu razlika nikoli ni velika. Najboljša letna časa sta pomlad in jesen: gozd je zelen ali zlat, zrak hladen, mesteca na gričih pa mirna. Julija in avgusta začnite zgodaj in vzemite dovolj vode, saj je med vasmi malo pitnikov in trgovin.
Kontrolni seznam za Parenzano
- Kolo. Treking, gravel ali gorsko kolo s pnevmatikami za makadam; priljubljena so tudi električna kolesa.
- Luč. Sprednja luč je nujna za daljše neosvetljene predore.
- Voda in hrana. Vzemite dovolj za ves odsek; vasi so precej narazen.
- Komplet za popravila. Rezervna zračnica, tlačilka in osnovno orodje; signal je v dolinah lahko šibak.
- Zemljevid. Pot je označena, a si za vsak primer prenesite zemljevid brez povezave.
- Sezona. Od aprila do junija ter septembra in oktobra je najprijetneje.
- Spoštujte pot. Delite jo s pešci, zapirajte vrata in ne puščajte smeti.
Ustavite se zaradi hrane
Del užitka na Parenzani je v tem, da poteka skozi najboljši kulinarični del Istre. Jeseni je dolina Mirne okoli Livad in Motovuna središče sezone tartufov in vsaka konoba ob poti ima na jedilniku jed s tartufi. Združite jutranjo vožnjo s kosilom in razumeli boste, zakaj se ljudje vračajo. Naš vodnik po sezoni tartufov in počasen vikend v Motovunu sta dobra spremljevalca pri načrtovanju.
Parenzana je več kot kolesarska pot: je način, kako počasi spoznati severno Istro, njene vasi, doline in sledi železnice, ki jih je nekoč povezovala. Prevozite odsek, se pogosto ustavljajte in si vzemite čas za razglede.
