Nekdanji otok, ki ga krona beneški zvonik, živahno ribiško pristanišče in borov gozd ob morju. Kako Rovinj dobro spoznati v katerem koli letnem času.
Le malo jadranskih mest je mogoče prepoznati tako hitro kot Rovinj. Staro mesto stoji na zaobljenem griču nad morjem, hiše se tesno vrstijo vse do vode, na samem vrhu pa se visoki zvonik svete Evfemije dviga kot bucika, ki drži skupaj vso podobo. Je najbolj fotografirano mesto v Istri in fotografije tokrat ne pretiravajo.
Rovinj je tudi dvojezičen. Italijansko ime Rovigno je na uličnih tablah zapisano ob hrvaškem, v mestu pa še vedno deluje dejavna italijanska skupnost. Ta dvojna identiteta – beneška v arhitekturi in hrvaška v vsakdanjem življenju – je del tega, zaradi česar se tako razlikuje od letovišč dlje ob obali.
Zakaj ima staro mesto Rovinja takšno obliko?
Ker je bilo nekoč otok. Ozek kanal je mesto ločeval od kopnega, dokler ga v osemnajstem stoletju niso zasuli, in staro mesto se še danes vede kot otok: strnjeno, s treh strani obdano z morjem, z ulicami, ki se v krogih vzpenjajo proti vrhu. Stoletja je bilo del Beneške republike in lev svetega Marka se še vedno pojavlja na vratih in pročeljih.
Najlepši vhod je skozi Balbijev lok, baročna vrata, postavljena na mestu starejših mestnih vrat, ki z glavnega trga vodijo v ozke ulice. Od tam preprosto hodite navkreber. Ulice so tlakovane z gladkim, zglajenim kamnom, zato obujte čevlje z dobrim oprijemom, še posebej po dežju.
Cerkev svete Evfemije
Na vrhu griča stoji cerkev svete Evfemije, velika baročna cerkev, dokončana v prvi polovici osemnajstega stoletja. Njen zvonik, oblikovan po zgledu kampanila svetega Marka v Benetkah, je najvišji v Istri, na vrhu pa ima bakren kip svetnice, ki se obrača z vetrom in deluje kot velikanska vetrnica. Domačini pravijo, da lahko vreme razberejo iz tega, kam je obrnjena.

V notranjosti kamniti sarkofag hrani relikvije svete Evfemije, zgodnjekrščanske mučenice. Po krajevni legendi je sarkofag priplul po morju in ga je naplavilo na obalo pod gričem, do cerkve pa ga je lahko izvlekel le majhen deček z dvema teličkoma. Karkoli že verjamete, zgodba pojasni, zakaj ji je mesto še danes tako predano. Pred cerkvijo se cerkveno dvorišče odpre v teraso s širokim razgledom na morje in otoke, eno najlepših brezplačnih razglednih točk na obali.
Staro mesto se še vedno vede kot otok: strnjeno, obdano z morjem, z ulicami, ki se vzpenjajo proti vrhu.
Grisia, ozke ulice in pristanišče
Grisia, strma ulica, ki vodi proti cerkvi, je polna majhnih galerij in ateljejev ter je umetniška hrbtenica mesta. Pravi užitek Rovinja pa je, da se malo izgubite. Zavijte v stranske uličice, poiščite ozke reže med hišami, skozi katere se nenadoma prikaže morje, in opazujte visoke, ozke hiše z zunanjimi dimniki, ki pričajo o tem, kako na gosto je bilo staro mesto pozidano.

Spodaj ob obali je pristanišče še vedno delovno. Ribiški čolni so privezani ob izletniških ladjah in zgodaj zjutraj lahko opazujete, kako raztovarjajo ulov. Tradicionalni leseni čoln Rovinja je batana, ribiški čoln z ravnim dnom; Ekomuzej Batana, ki ohranja to ladjedelniško in ribiško kulturo, je UNESCO prepoznal kot primer dobre prakse pri varovanju nesnovne dediščine. Če v gostilni slišite skupino, ki poje v tesni, nespremljani harmoniji, je to najverjetneje bitinada, star krajevni način petja.
Kaj videti zunaj starega mesta
- Zlati rt. Gozdni park južno od mesta, zasajen konec devetnajstega stoletja, s senčnimi potmi, skalnatimi zalivčki in kristalno vodo. Kot nalašč za sprehod ali kopanje. Več v našem vodniku po plažah Rovinja in Zlatem rtu.
- Otoki. Rovinjski arhipelag sestavlja okoli dvajset otokov in otočkov. Do najbližjih, Svete Katarine in Rdečega otoka, v sezoni redno plujejo ladjice iz pristanišča.
- Limski zaliv. Dolg zaliv, podoben fjordu, tik severno od Rovinja, znan po ostrigah in klapavicah ter po izletih z ladjo med strmimi, poraslimi bregovi. Preberite naš vodnik po Limskem zalivu.
- Tržnica. Na jutranji tržnici blizu pristanišča na strani Valdibore prodajajo sezonsko sadje, zelenjavo, oljčno olje, sir, v ribarnici pa nočni ulov.
Kdaj je najbolje obiskati Rovinj?
Julij in avgust sta živahna, topla in polna ljudi, staro mesto je zvečer prenatrpano. Če lahko izbirate, pridite konec maja, junija ali septembra. Morje je dovolj toplo za kopanje, svetloba je mehkejša in ulice so prijetnejše. Jesen in pomlad sta tihi in čudoviti za sprehode, pozimi pa se mesto pokaže v najbolj domači podobi, čeprav so številne restavracije in trgovine del sezone zaprte.
Kako priti v Rovinj
- Z letalom. Najbližje letališče je v Pulju na jugu polotoka, do katerega je manj kot uro vožnje. Trst, Reka in Ljubljana so druge možnosti za tiste, ki nadaljujejo pot po cesti.
- Z avtomobilom. Staro mesto je zaprto za promet. Parkirajte na javnih parkiriščih na robu središča in v mesto pojdite peš.
- Z avtobusom. Rovinj ima avtobusno postajo blizu središča s povezavami do Pulja, Poreča in drugod po Istri.
- Po morju. Poleti sezonske potniške ladje povezujejo Rovinj z Benetkami. Pred načrtovanjem preverite aktualni vozni red.
Dobro je vedeti
- Staro mesto je strmo in tlakovano z drsečim kamnom. Udobni čevlji so pomembnejši, kot si mislite.
- Sončni zahod je glavni dogodek dneva. Pravočasno si poiščite prostor na skalah pod cerkvijo ali ob zahodni obali.
- V cerkev vstopite primerno oblečeni in se izogibajte obisku med mašo.
- Rovinj povežite z bližnjimi kraji v notranjosti, kot sta Bale ali Svetvinčenat, za mirnejše popoldne ali pa z dnevom v Pulju.
Rovinj nagrajuje počasne dneve. Dopoldne se sprehodite po ulicah, opoldne se kopajte na Zlatem rtu in se vrnite v pristanišče, ko svetloba na pročeljih postane zlata. Mnogi, ki prvič pridejo za konec tedna, se potem vračajo vsako leto, nekateri pa tu tudi ostanejo. Če ste na tej poti, si hiša blizu Rovinja zasluži enako skrbnost kot mesto samo.


