Porušeno obzidje in stolpi Dvigrada se dvigajo iz zelenih gozdov nad dolino.

Istra • 5 min branja

Dvigrad: zapuščeno srednjeveško mesto pri Kanfanarju

Revija / Istra

Obzidje, stolpi in lupina velike cerkve, ki jih je pogoltnil hrastov gozd nad tiho dolino. Dvigrad je ena najbolj atmosferičnih ruševin na Hrvaškem in ena najlaže dostopnih.

Ko se vozite skozi gozdove osrednje Istre, med Kanfanarjem in dolino Lima, nenadoma zagledate sive stolpe, ki se dvigajo iz drevja. To je Dvigrad, utrjeno mesto, v katerem je stoletja živela živahna skupnost in ki se je nato počasi izpraznilo. Danes je ruševina, a nenavadno celovita: še vedno lahko vstopite skozi njegova vrata, sledite njegovim ulicam, stojite v njegovi glavni cerkvi in se povzpnete do obzidja. Malokje v Istri imate tako močan občutek, da ste stopili v preteklost.

Kje je Dvigrad?

Dvigrad leži nekaj kilometrov od Kanfanarja, na jugozahodu osrednje Istre, na griču nad dolino Draga. Ta dolina je suho kopensko nadaljevanje Limskega zaliva, dolgega zaliva, podobnega fjordu, ki se med Vrsarjem in Rovinjem odpira v morje. Cesta iz Kanfanarja se vije proti dnu doline in pelje tik pod obzidjem, zato ruševine zlahka najdete. Rovinj, Pazin in Poreč so vsi na udobni razdalji z avtomobilom.

Zakaj se imenuje Dvigrad?

Ime pomeni »dve mesti« ali »dva gradova«. V srednjem veku sta si čez dolino stali nasproti dve utrjeni naselji. Eno je zgodaj propadlo, drugo, tisto, ki ga vidite danes, pa je zraslo v pravo obzidano mesto. Tudi italijansko ime Due Castelli ima enak pomen. Sam grič je bil naseljen že veliko prej: kot mnogi kraji v Istri je nastal kot prazgodovinsko gradišče, naravni obrambni položaj nad dolino, ki so jo ljudje uporabljali kot pot skozi notranjost.

Zakaj je bil Dvigrad zapuščen?

Dvigrad ni propadel v enem samem dramatičnem dogodku. Njegov zaton je trajal več generacij. Mesto je ležalo blizu meje med beneško in habsburško Istro, v začetku sedemnajstega stoletja pa je območje hudo prizadela vojna med Benetkami in Habsburžani, pogosto imenovana gradiščanska ali uskoška vojna. Približno v istem času so pokrajino zajeli izbruhi kuge in malarije in prebivalstvo je močno upadlo.

Dvigrada ni izpraznila ena sama nesreča. Storili so to vojna, bolezni in počasno seljenje na bolj zdrava tla, družino za družino.

Preživeli so se postopoma preselili na višja, bolj zdrava tla v bližini, naselje, ki so ga okrepili, pa je postalo vas Kanfanar. Do začetka osemnajstega stoletja je bil Dvigrad dejansko prazen. Prebivalci Kanfanarja svojega starega mesta niso pozabili: kamnita prižnica v cerkvi v Kanfanarju naj bi bila prinesena iz glavne cerkve Dvigrada.

Kaj si ogledati v Dvigradu

Prizorišče je strnjeno in za prvi obisk zadostuje ura, čeprav mnogi ostanejo dlje. Vstopite skozi glavna vrata in sledite stari ulici navzgor po griču, mimo temeljev hiš, delavnic in majhnih dvorišč. Dvojni obroč obzidja in ohranjeni stolpi dobro pokažejo, kako močno je bilo mesto utrjeno.

Ladja brez strehe in arkade cerkve sv. Sofije, glavne cerkve Dvigrada, pod jasnim modrim nebom.
Ladja brez strehe in arkade cerkve sv. Sofije, glavne cerkve Dvigrada, pod jasnim modrim nebom.

Na vrhu stoji cerkev sv. Sofije, srce mesta. Strehe že dolgo ni več, a zidovi, loki in tla še vedno risejo obliko velike cerkve, in ko stojite v njej, resnično začutite skupnost, ki jo je nekoč napolnjevala. Obzidje in stolpi okoli cerkve na najvišjem delu griča so najpogosteje fotografirani kotiček Dvigrada.

Visoki porušeni kamniti stolpi Dvigrada med zelenim drevjem, pod oblačnim nebom.
Visoki porušeni kamniti stolpi Dvigrada med zelenim drevjem, pod oblačnim nebom.

Kot vsaka dobra ruševina ima tudi Dvigrad svoje legende. Najbolj znana pravi, da je gusar Henry Morgan nekje med zidovi skril zaklad. Dokazov za to ni, a zgodbo v okolici pripovedujejo z naklonjenostjo in prispeva k vzdušju kraja. Oprijemljivejši zakladi so v bližini: majhna romanska cerkev sv. Marije od Lakuća na poljih pod ruševinami je znana po srednjeveških freskah, a navadno ni odprta, zato o dostopu povprašajte domačine.

Dobro je vedeti

  • Kako priti. Zapeljite se do Kanfanarja in sledite oznakam za Dvigrad. Cesta pelje tik pod ruševinami in obiskovalci navadno parkirajo v bližini.
  • Čas obiska. Najboljša sta zgodnje jutro in pozno popoldne: hladneje je, bolj mirno in svetloba na kamnu je mehkejša. Sredi poletja se izognite opoldanskim uram.
  • Obutev. Poti so neravne, z ohlapnim kamenjem in stopnicami. Namesto sandalov obujte primerne čevlje.
  • Varnost. Obzidje in stolpi so ruševine, ne obnovljeni spomeniki. Ostanite na poteh, ne plezajte po zidovih in skrbno pazite na otroke.
  • Dostop in prireditve. Pogoji obiska in poletne prireditve se lahko spremenijo, zato pred odhodom preverite pri turistični skupnosti Kanfanar.
  • Vzemite vodo. Sence je znotraj obzidja malo, infrastruktura na prizorišču pa je skromna.

Kako Dvigrad vključiti v enodnevni izlet

Dvigrad se naravno umesti v dan v notranjosti. Dopoldne se odpravite na izlet z ladjo ali sprehod ob Limskem zalivu, popoldne pa se zapeljite v notranjost do ruševin. Lahko pa Dvigrad združite z bližnjima krajema Žminj in Barban ali z Balami in Svetvinčentom, še dvema kamnitima mestoma, ki kažeta, kakšno je bilo življenje v Istri pred turizmom. Če bivate v Rovinju, je Dvigrad dovolj blizu za poldnevni izlet.

Lekcija v kamnu

Večini obiskovalcev v spominu ostane prav kamen: zidovi brez vsakega okrasja, ki so jih zgradili ljudje iz tega, kar jim je dala zemlja, in ki stojijo še stoletja po tem, ko je odšla zadnja družina. To je isti istrski apnenec, ki ga najdete v vsaki stari kmečki hiši in vasi v okolici, in pojasnjuje, zakaj toliko ljudi sanja o obnovi lastne kamnite hiše.

Pisma iz Istre

Eno sporočilo na mesec: nove zgodbe, hiše, ki si jih je vredno ogledati, in sezona, ki prihaja.